PANONSKI SVET

PANONSKI SVET

Panonski svet zavzema SV in del V Slovenije.Obsega dobro četrtino našega celotnega ozemlja.Tu prevladuje nizek svet. Več kot ¾ ozemlja je pod 400m nadmorske višine. Več kot polovica vsega ravnega sveta Slovenije je prav na tem območju.

Prehodne pokrajine med alpskim in panonskim svetom sta Dravsko in ptujsko polje,ki so ju nasuli pohorski potoki in reka Drava, ter Celjska kotlina.Kotlino sestavljata dva dela:ravninski jug in gričevnat sever,ki sega na SV do velenjske kotline.Ravninski del Celjske kotline imenujemo tudi Spodnja Savinjska dolina. V V delu kotline je sovodenj več rek, ki se izlivajo v Savinjo ravno pri Celju. Nekoliko bolj hriboviti sta pokrajini Kozjansko in Bizeljsko, stični pokrajini s Posavskim hribovjem. Tudi Mirenska dolina je prehodna pokrajina. Razprostira se med gričevjem ob reki Mirni.

Ena najbolj ravnih pokrajin je Krška kotlina. Tudi tu je nastala sovodenj rek Save, Sotle in Krke. Zlasti Sava je z močnim nasipavanjem proda odrivala Krko.Iz obrobnega gričevja pa so potoki naplavili predvsem ilovico, na kateri so nastala mokrotna tla.

Obsežna nižinska pokrajina panonskega sveta je pomurska ravnina, ki se razteza na obeh bregovih Mure. Na produ prevladujejo njive, drugod pa travniki. Prekmurski del te ravnine delimo na Ravensko in Dolinsko, njen J del na drugi strani pa je Mursko polje.

Okoli ravnin se dviguje terciarno gričevje. Tako gričevje je Goričko, naša najsevernejša pokrajina. Tam je na kislih in plitvih prsteh veliko gozda. Z del je bolj rodoviten in poseljen.

V del Pomurske ravnine zapirajo vinorodne Lendavske gorice. Slovenske gorice obsegajo gričevnat svet med ravninama ob Muri in Dravi. Vse gorice so pod 400m nadmorske višine. Delimo jih na Mariborske(sem spada mesto Maribor, ki vam ga bom kasneje predstavila), Radgonske, Ljutomerske in Ormoške. Slovenske gorice so znane po vinogradništvu in dobrih vinih.

Haloze in Dravinjske gorice so gričevnat svet, ki ga reka Dravinja deli v dva dela. Dravinjske gorice so nižje, Haloze pa nekoliko višje in bolj strme. Z Haloze in osojna pobočja so gozdnata, na prisojnih pobočjih pa so vinogradi.